America's Cup 2003

2. marca 2000 je Dean Barker za krmilom jadrnice New Zeland v dvoboju z italijansko Prado obranil America's Cup. To je bil prvi dvoboj v katerem je bilo krmilo novozelandske jadrnice v Barkerjevih rokah. V prejšnjih dvobojih je bil namreč krmar starejši in izkušenejši Russell Coutts, ki je novozelandce na dvoboju leta 2000 popeljal v vodstvo s 4:0. Barker je moral njegovo delo tako le še končati in prijadrati eno samo zmago, kar mu je uspelo že v prvem poizkusu.

Še isti dan so poraženi Italijani ponovno izzvali Novozelandce in z njimi podpisali novi »America's Cup Protocol«. Dokument je določal čas tekmovanja, potek izločilnih dvobojev izzivalcev in America's Cupa ter vse ostale pogoje. Med drugim dovoljuje vsaki posadki, da lahko na kvalifikacijah izzivalcev, Louis Vuitton Cupu in na America's Cupu uporablja največ dve jadrnici in 60 jader, od katerih jih lahko prijavi le 30 za nastop na America's Cupu.

Kmalu je bilo prijavljenih devet izzivalcev. Ob Pradi so to bile nalsednje ekipe: italijanska Mascalzone Latino, francoska Le Defi Areva, ameriške Team Dennis Conner, OneWorld in Oracle BMW, angleška GBR Challange, švedska Victory Challange in švicarska Alinghi.


Najdaljša jadrnica na letošnjem cupu je bila angleška Lightning, ki jo vidimo v dvoboju z Örn. V ozadju OneWorld in Le Defi Areva.

V švicarski ekipi se je presenetljivo pojavil Novozelandec Russel Coutts in še nekateri njegovi rojaki, med katerimi je najbolj znan taktik Brad Butterworth. S tem so bili, po mnenju strokovnjakov, Švicarji že uvrščeni v najožji krog favoritov za zmago v Louis Vuitton Cupu.

Vlogo favoritov so Švicarji kmalu tudi potrdili. Po prvih dveh serijah dvobojev vsak z vsakim (Round Robin) sta se izoblikovali dve kakovostni skupini. V prvi skupini smo na prvem mestu našli Alinghija, ki si je v šestnajstih regatah prijadral le tri poraze. Enako število porazov je imel OneWorld, ki pa je bil zaradi vohunjenja kaznovan z eno točko odbitka in je tako pristal na tretjem mestu. Na drugo mesto se je uvrstil Oracle BMW in četrto Prada, ki je dosegla izreden napredek iz prvega Round Robina do drugega.

Po končanih dveh serijah Round Robina je izpadla najslabše uvrščena posadka, italijanska Mascalzone Latino.

Po pričakovanju so se v polfinale uvrstile Prada,  Alinghi, OneWorld in Oracle BMW. Alinghi je izločil Oracle BMW z rezultatom 4:0 in se tako uvrstil v finale. One World je izločil Prado, nato pa se je z Oracle BMW-jem pomeril še v repasažu. Boljši je bil Oracle, ki se je v finalu nato ponovno srečal z Alinghijem.

Po številnih modifikacijah, ki jih je Oracle BMW izvedel na barki je bilo pričakovati dokaj izenačen dvoboj za zmagovalca Louis Vuitton Cupa.. Vendar ni bilo tako. Alinghi je slavil s prepričljivim rezultatom 5:1.


Švedska jadrnica Örn (Victory Challange) in ameriška Stars & Stripes (team Dennis Conner)

Švicarje je nato čakal dvoboj z branilci America's Cupa Novozelandci. Mnogi so ga napovedovali, kot obračun učitelja (Couttsa) in učenca (Barkerja). Še pred analizo osebnosti skipperjev in posadk pa je medije obsedla »hula«. Na prvi predstavitvi bark so namreč Novozelandci pokazali poseben dodatek na krmi barke, imenovan »hula«, s pomočjo katerega so podaljšali vodno linijo ne, da bi to vplivalo na

 ostale parametra za izračun barke. Ob tem, da je »hula« podaljšala vodno linijo, pa je tudi povečala vodni upor. Novozelandci so kljub temu prepričano trdili, da sta njihovi barki s »hulo » hitrejši, kot brez nje.

ekipa

ocenjen proračun

Team New Zeland

40 mil. USD

Alinghi

55 mil. USD

Oracle BMW

95 mil. USD

OneWorld

75 mil. USD

Prada

90 mil. USD

Victory Challange

35 mil. USD

GBR Challlange

35 mil. USD

Team Dennis Conner

40 mil. USD

Le Defi Areva

20 mil. USD

Mascalzone Latino

20 mil. USD

Ocenjeni proračuni posameznih ekip

Vendar s tem še ni bilo konec oblikovalskih presenečenj, ki so jih ponudili Novozelandci. »Bulb« (kapljast balast na kobilici) meri v dolžino kar 8,00 m. Nihče do sedaj še ni izdelal in na barko pritrdil takšnega bulba.

Javnost je z velikim zanimanjem pričakovala, kaj bodo v času med finalom Louis Vuitton Cupa in pričetkom America's Cupa, na svoji barki modificirali Švicarji. Večina je pričakovala, da bodo svojim barkam dodali »hulo«, vendar švicarji tega niso naredili. Ko so ponovno odprli vrata hangarja v katerem so modificirali njihovo jadnico SUI 64. Marsikdo je bil prepričan, da to pomeni konec za Švicarje, saj so »hulo« imenovali celo največji izum v jadranju odkar poznamo dacron.

Prvi dvoboj med Couttsom in Barkerjem pa je bil za slednjega pravi polom. V močnem vetru nad 20 vozlov se je v nagnjeni barki začela nabirati voda. Prav neverjetno je, da so lahko storili takšno konstrukcijsko napako, ki je do začetka pokala niso uspeli testirati. Voda, ki je pritekala preko robov barke v kokpit je namesto, da bi odtekala, zaradi napačno oblikovane palube tam ostajala. Po nekaterih ocenah, bi se je naj tako nabralo v barki za pet do šest kubičnih metrov.

 
Novozelandska barka polna vode

Že 12 minut po startu se je Novozelandcem pripetila nova nesreča. Zlomil se je zadnji del debla. Glavno jadro se je deformiralo in optimalno jadranje ni bilo več možno. Kmalu po tem jim je iz vodila v sprednji jamborni priponi iztrgalo še genovo in Novozelandci so bili prisiljeni odstopiti..


Izenačen prihod v cilj druge regate America's Cupa

Kasneje smo bili priča precej izenačenim dvobojem, ki so pokazali, da »hula« ne prinaša posebne prednosti. Barki sta bili v hitrosti precej izenačeni, kar je botrovalo izredno malim razlikam ob prihodu v cilj. Večji del so zmagovalcu odločale taktične poteze in pa nekaj malega, seveda tudi športna sreča.

 

Uroš Žvan